Težko pričakovani tabor vsako leto.
V četrtek smo se ob 6h zjutraj odpravili proti Italiji. Ko smo prispeli v Forni Avoltri, so nas Italijani že čakali, za nami pa so prispeli še Avstrijci. Sledili so pozdravi ter hitrostna nastanitev in že smo hodili proti koči Rifugio Tolazzi. Do koče smo porabili dobri dve uri hoje, nato pa smo imeli v koči kosilo. Ko smo se vrnili v tabor, kjer smo bivali, smo še do konca razpakirali ter se do večera družili - tako otroci kot vodniki. Naslednji dan smo se zbudili v malo deževen dan, ampak nič za to, kar kmalu se je vreme zjasnilo. Do planine Casera Bordaglia di Sotto smo hodili uro in pol, se malo spočili in šibali naprej do čudovitega jezera (Lago di Bordaglia-quota pascoli). Ko smo se vračali, nas je malo spremljal dež, za kar pa se nismo kaj preveč zmenili. Po pohodu nas je seveda zopet čakalo veliko druženja z vsemi udeleženci tabora, po večerji pa še nekaj zabave za najmlajše. V soboto je bil plan pohod preko travnikov (prati di Pescola), kar smo tudi dosegli. Rahlo utrujeni a veseli, saj smo vedeli, da imamo kasneje v cerkvi mašo, kar je tradicija vsako leto, ter druženje z družinami in prijatelji, se pravi uradni zaključek tega veselega tabora. Zadnji dan smo naredili kratek pohod do razgledne točke, nato pa še zadnje okusno kosilo, pospravljanje tabora, se poslovili ter si obljubili, da se zopet vidimo naslednje leto v Avstriji. Po besedah vseh udeleženih je bilo super, komaj čakamo na drugo leto.
0 comments:
Objavite komentar