PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE - MOJSTRANA / DOVJE - MOJSTRANA ALPINE SOCIETY

MLADINSKI  ODSEK - naših 50 let, kdo smo in kaj smo naredili

Od leta 1968, ko sta Mihael Kersnik in Stanko Kofler ustanovila prvo planinsko skupino, smo ohranili prvotno zamisel o gibanju mladih v gorah in le malce nadgradili planinsko šolo, katere začetne gonilne sile so bili: Mihael Kersnik, Emil Brezavšček, kasneje so se pridružili še Janez Brojan st., Avgust Delavec, Jaka čop in Dušan Polajnar. S svojim bogatim pedagoškim znanjem je v naslednjih letih planinske urice bogato popestrila Sonja Peternel, pri tem pa ji je pomagala še Vera Gartner. Ko se je priključil Mitja Peternel s svojo ekipo, so planinske urice pridobile še dodatne razsežnosti. Za dve leti se je z bogato zapuščino spoprijela Alenka Korantar z ekipo iz prejšnjih let: Senad Halilovič, Irena Madon, Saša Rakita, katero sem leta 2002 nasledila Vesna Lotrič skupaj z mentorico Jožico Višnar in še z naprej pridnimi spremljevalci Alenko Čebašek, Vesno Milonik, Matejem Požarjem in Izidorjem Podgornikom. V naslednjih dveh letih sta se nam pridružili še Ivančica Adamek in Barbara Malenšek.

In tako sedaj praznujemo svojih prvih 50. let.

Nadaljevanje planinskih uric je bilo logično in takoj smo še bolj začeli skrbeti za primerno izobrazbo vodnikov in spremljevalcev. Časi so se spremenili in potrebe za izobraževanje so naraščale, prav tako ponudba izobraževanj v PZS in MK PZS. Da smo planinskim uricam dodajali še marsikatero dodatno dejavnost, smo se vključevali še v pestro ponudbo pri okoliških organizacijah, kot je TNP, SPM Mojstrana, TD Dovje – Mojstrana, CIPRA Slovenija, DPM Mojstrana, občina Kranjska gora. Udeležili smo se prireditev na Aljaževih dnevih in na dnevih Alpske konvencije. Otroke smo redno pošiljali na različne dodatne dejavnosti, kot so mladi nadzornik TNP in mladinski voditelj, odrasli pa so poskrbeli za vodniško izobrazbo in kasneje z izpopolnjevanji za vodnika A kategorije in mentorstvom. Udeleževali smo se še akcij MK PZS, kot je npr. družabnost v gorah in letnega zbora mladinskih odsekov Slovenije ter okroglih miz z različnimi tematikami.

Tako smo se izobrazili za:

Kdo smo vodniki Planinske zveze Slovenije?

Smo strokovno usposobljeni delavci na področju planinstva, ki se usposabljajo na različnih lokacijah po Sloveniji, večinoma v planinskih kočah in potekajo pod okriljem Vodniške komisije PZS. Svoje znanje obnavljamo na izpopolnjevanjih vsake tri leta. Registriramo se vsako leto. Sicer pa moramo vodniki z svojimi ravnanji in dejanji dajati zgled mladim in ostalim planincem. Smo prostovoljci, ki svojo pripadnost izkazujemo z značko in izkaznico vodnika PZS.

Kdo so Mladinski voditelji MK PZS?

S programom Mladinski voditelj Mladinska komisija PZS nudi izobraževanje, ki mlade (večinoma srednješolce) usposablja in motivira za aktivno vključevanje v delo matičnega mladinskega odseka za pomoč pri izletih, za organiziranje in izvajanje planinske šole, za nudenje pomoči pri vodenju vodnikom PZS in mentorjem PS.

Nekateri mladi nadzorniki so se odzvali še na nadaljnja vabila TNP-ja in se udeležili še nadaljevalnih in mednarodnih taborov:

Kaj pomeni program mladi nadzornik Triglavskega narodnega parka?

Program se izvaja od leta 2002, ki ga je pilotno uvedla federacija Europarc. Pod mednarodnim imenom Junior Ranger se izvaja že na 80 zavarovanih območjih v 19 državah evropske unije. Ciljna skupina so mladi, ki živijo v ali okolici zavarovanih območij, stari od 12 do 18 let. Osnovni namen programa je predstavitev in spoznavanje dela naravovarstvenega nadzornika. Le ti igrajo ključno vlogo, saj predstavljajo udeležencem svoje vsakdanje delo, jih vodijo po terenu in odgovarjajo na njihova vprašanja. Lani je TNP začel s tretjo generacijo mladih nadzornikov in mi z veseljem in uspešno sodelujemo na vseh akcijah že od samega začetka.

Leta 2015 smo se pridružili Društvu za Naravo - Jalovec Rateče in skupaj s PD Kranjska gora, Gozd Martuljek in GRS Rateče prižgemo ob 21. uri lučke, bakle ali kresove na gorskih vrhovih v čast akciji Ogenj v Alpah. Le ta predstavlja simbol za ohranitev alpskih ekosistemov, za ohranitev naravne in kulturne dediščine alpskih območij. S simbolnim prižigom ognja se vsako leto, drugo soboto v avgustu, ozavešča in opozarja na problem prometa in mobilnosti v alpskem prostoru, energetike in energetske učinkovitosti stavb, hrup, nevarnosti izliva nevarnih snovi, ipd. Akcijo so leta 1986 začeli v Švici in vsako leto poteka v državah alpskega loka, ki upravljajo z Alpam – v Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Švici in Sloveniji. Naš odsek se zadnje tri leta odpravlja na Dovško Babo, od koder imamo krasen nočni pogled na prižgane lučke, ki se svetlikajo po vrhovih od Zgornjesavske doline do Italije in na Avstrijsko stran.

Tako kot smo pohiteli z izobraževanjem, tako so pohiteli s prijavami na planinske urice tudi naši mladi nadebudni planinci, katerih število vsako leto raste. Tako lahko povemo, da je prijavljena skoraj polovica šole. Seveda brez pripravljenosti ravnateljev in učiteljic osnovne šole 16. December v Mojstrani, ki nas vsa ta leta podpirajo in spodbujajo pri planinskih dejavnosti, nebi šlo zlahka.

V vseh teh letih smo se povzpeli na različne okoliške vrhove, naredili ture na vrhove drugod po Sloveniji in se povzpeli tudi na kakšno tujo goro. Prav te vrhe največkrat osvojimo na našem edinstvenem planinskem taboru za mlade planince Alpe – Adria – Alpin, ki se odvija v treh deželah. V Sloveniji, v mestu Mojstrana, v Italiji, v mestih: Forni Avoltri, Sappada in Valcomelico ter v Avstriji, v mestih Kötschach - Mauthen in Gmünd. V bistvu se štiri dni gibljemo po okoliških vrhovih, planinah, kočah, ipd. Razgledi so edinstveni, družba je raznolika in simpatična. Jezik ni problem, vse se na koncu lahko nadoknadi s kretnjami rok.

Tovarištva se sklepajo sproti in vsako leto smo veseli, ko prepoznamo nasmejane obraze iz prejšnjih taborov. Idejo za tabor je leta 1988 izrazil takratni predsednik PD /OEAV Kötschach – Mauthen iz Avstrije Sepp Lederer, naš Janez Brojan ml. in Gulio Samassa iz Italije sta jo z navdušenjem sprejela. In tako se je začelo sedaj že 30-letno prijateljevanje.

Zaporedje, po letih,  prireditve Alpe – Adria – Alpin:

1. 1989 Kötschach – Mauthen

2. 1990 Kötschach – Mauthen

3. 1990 Mojstrana

4. 1991 Forni Avoltri

5. 1992 Kötschach – Mauthen

6. 1993 Mojstrana

7. 1994 Forni Avoltri

8. 1995 Kötschach – Mauthen

9. 1996 Gmünd

10. 1997 Mojstrana

11. 1998 Forni Avoltri

12. 1999 Kötschach – Mauthen

13. 2000 Sappada

14. 2001 Gmünd

15. 2002 Mojstrana

16. 2003 Forni Avoltri

17. 2004 Kötschach – Mauthen

18. 2005 Val Comelico

19. 2006 Gmünd

20. 2007 Mojstrana

21. 2008 Forni Avoltri

22. 2009 Kötschach – Mauthen

23. 2010 Gmünd

24. 2011 Val Comelico

25. 2012 Mojstrana

26. 2013 Forni Avoltri

27. 2014 Kötschach – Mauthen

28. 2015 Gmünd

29. 2016 Mojstrana

30. 2017 Forni Avoltri

31. 2018  Kötschach – Mauthen

Poleg vseh mednarodnih, jesenski, zimskih, spomladanskih taborov, smo začeli, na pobudo otrok in staršev, organizirati še poletni tabor, z namenom osvojitve naših najvišjih gora, ki so za njih težje dostopni in večdnevnih prečenj. Leta 2012 smo začeli kar z našim očakom. Četica pogumnih otrok se je pognala na Triglav iz Planike. Na vrhu smo posneli slike neizmerno zadovoljnih  in ponosnih, z smehljajem obkroženih lic in že s povito vrvjo, krščenih otrok. V sledečih letih smo bili nadvse zadovoljni še z naslednjimi uspešno izpeljanimi tridnevnimi poletnimi tabori:

2013 tabor Triglavska sedmera jezera

2015 tabor Triglav

2016 tabor Rjavina

2017 tabor  Krn – Bohinjsko jezero

Da smo se na taborih počutili varne, so nad nami bedeli in nas vodili naši spremljevalci, gorski reševalci in alpinisti iz Mojstrane. Hvala vam, ker ste nam zmeraj na razpolago. Seveda brez prijaznih in skrbnih oskrbnic in oskrbnikov na kočah ne gre. Vedno smo se počutili dobrodošli.

Mladinski odsek se je začel vključevati tudi v delo markacistov, saj smo pomagali očistiti že marsikatero pot, za katero smo kot PD Dovje - Mojstrana zadolženi. Otroci so tako občutili, da delo markacistov ni enostavno in lahko, kot so si predstavljali. Vendar so se vsi počutili koristne in obljubili, da bodo pomagali še v bodoče.

Ker smo v MO-ju vsestranski, smo se že v letu 2006 začeli spogledovati z jamarstvom. Na pobudo Iztoka Arnola in Aleša Stražarja smo se sprehodili, preplezali, se zrinili skozi marsikatero blatno ožino. Otroci so bili na začetku zadržani, vendar so se kasneje sprostili in uživali v gluhem jamskem svetu. Na povratku iz jame smo zmeraj ugasnili luči in ugotovili, da brez svetlobe in toplote za nas ni življenja. V jamah se tako otroci mimogrede naučijo poslušati in dosledno izvajati navodila.

2006 * Babna in Železna jama, jama v okolici Domžal, jamarski dom na Gorjuši

2011 * Divaška jama in jama Jezerina, Kras, Gradišče

2011 * srečanje mladih jamarjev Slovenje v Logatcu, ogled okoliških jam

2012 * jama Srnica, Bovec

2012 * srečanje mladih jamarjev Slovenije v Škocjanskem parku, ogled Škocjanskih jam

2013 * jama Mačkovca na Planinskem polju, Laze

2015 * Arneževa jama pri Sp. Dupljah

2015 * Osoletova jama pri Moravčah

2017 * Babna in Železna jama, jamarski dom na Gorjuši, Šumbergova jama

Bili smo utrujeni, bili smo umazani od gline, malo smo plezali, »žemarili«, se spuščali po skrbno izdelani »žičnici« več metrov globoko, bili smo tudi prestrašeni in hkrati pogumni. Hvala vam, jamarjem, ker ste si vzeli za nas cel dan, da smo lahko raziskali vsaj del jame.

Ker nismo pozabili na višje razrede OŠ, srednješolce in študente smo se odločili izpeljati še primeren tabor za njih. Tako smo se leta 2001 odzvali na povabilo otrok iz Martineta iz Katalonije, kjer smo v sedmih dneh pošteno prehodili bližnje hribe. Zatem smo leta  2007 prehodili Bjelašnico in okolico ter »raftali« na Neretvi. Leto kasneje smo prehodili Durmitor in »raftali« na Tari. V letu 2010 smo se povzpeli na Biokovo, šli skozi Paklenico in se preko Mosorja, Kleka ter Bjelih in Samarskih Stijena vrnili domov. Ker se je v zadnjih letih v poletnem času nabralo veliko drugih ponudnikov taborov in za otroke ni bilo več zanimivo, se nismo več odločali za organizacijo takih taborov, ki zahtevajo kar precej časa in zavzetosti.

Od leta 2002 izvajamo decembrski pohod z baklami, katerega smo najprej izvedli do Peričnika. Kasneje smo pohod iz praktičnih razlogov prestavili na Ravne, od koder smo imeli prelep razgled na zasneženo in praznično osvetljeno Mojstrano ter del Dovjega. V zadnjih treh letih smo na pobudo TD, pohod prestavili na konec novembra in se sovpada z njihovo prireditvijo, prižigom lučk na velikanski jelki, ki je postavljena na sredi Dovjega.

Ker moramo delovati v MO-ju širše, se poskušamo povezati še z ostalimi Mo-ji iz okolice, tako smo kar dolga leta dobro sodelovali z MO iz PD Gozd Martuljek. V marsikaterem MO-ju se je kasneje pokazalo, da dokler tako organizacijo vodi pravi človek s srcem, s pravimi nameni in zavzetostjo, potem se ni za bati za zanjo, ko tega človeka ni več, zadeve zastanejo in počasi zamrejo.

Tudi zato se redno udeležujemo srečanj vodnikov in mentorjev PZS MDO Gorenjske, kjer se dobimo z vodniki, ki delujejo v svojih PD, imajo svoje izkušnje in velikokrat tudi koristne podatke in nasvete. V letu 2018 bomo imeli že 10. Srečanje. Mi smo bili organizatorji tretjega srečanja, katerega smo z veseljem izpeljali na zadovoljstvo vseh udeležencev.

Otroci so naše bogastvo in mi smo njihovi zakladniki. Odpiramo jim vrata in jim kažemo vsa bogastva malega sveta. Zato smo hvaležni za vse lepe trenutke, ki jih preživimo z njimi, saj nas oni izpolnjujejo nazaj. To smo mi Zgornjesavci, ki smo navihani kot Kekec, poskočni kot Brincelj, modri kot Kosobrin, pogumnejši od Rožleta in prijaznejši od Bedanca, da bomo lahko spregledali kot Mojca in videli svet poln lepih rožic tete Pehte in veličastnih gora, kot jih ponuja oča Prisank in mogočni Triglav v ozadju. Za konec pa še afriška misel: če hočeš priti hitro, pojdi sam, če hočeš priti daleč, pojdi v skupini. Zadnjega se držimo tudi mi. Predvsem pa si želimo prešernega smeha in dobrih zgodb.