PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE - MOJSTRANA / DOVJE - MOJSTRANA ALPINE SOCIETY

V torek zjutraj smo se ob 5:45 zbrali pred trgovino v Mojstrani v pričakovanju 31. srečanja planincev treh dežel AAA, ki je bil letos v Koetschach Mauthnu v Avstriji. Polni navdušenja po novih dogodivščinah in da bi spet zazrli znane obraze smo se pripeljali na Ploeckenpass par minut prezgodaj, tako, da je bil še čas za jutranjo kavico. Vreme nam je zaenkrat še bilo naklonjeno, kazalo pa ni na nič kaj preveč sonca. Kmalu so se začeli voziti znani kombiji z obeh strani, avstrijske in italijanske. Seveda, smo na koncu čakali Avstrijce. J Naš cilj za prvi dan je bil Kleine Pal, nekakšen muzej na prostem. Hribi poseljeni z rovi, kamnitimi obzidji, stavbami in ostali spomini na 1. svetovno vojno. Po kar strmem pobočju smo se po krožni poti vrnili do prelaza, vmes pa nas je seveda ujel dež. Premočeni in utrujeni smo si najprej uredili prostor za spanje, nato pa spoznavali okolico. Veliko igrišče za odbojko, naravni bazeni, mivka,..vse kar se potrebuje v prostem času, še prej pa kosilo. Jedli smo v restavraciji, tako kosilo, kot večerjo, vmes pa smo se sprehodili po ulicah, pisali kartice, ali igrali odbojko. Zvečer smo kmalu zaspali, zjutraj nas je čakal kar naporen dan.

Po samopostrežnem zajtrku v taboru, smo se s kombiji in avtomobili odpravili do Lamprechtbauerja nato pa naprej na Mauthner Alm. Vreme nam je bilo bolj naklonjeno, kot mravljice smo se vili proti vrhu, kjer je postavljen križ. Nekateri so navezali nove stike, nekateri pozdravljali svoje stare prijatelje, bilo je prav prijetno. Še pot navzdol proti taboru, kjer nas je v restavraciji čakalo kosilo, bili smo že kar lačni. Popoldan smo izbirali med bazenom, muzejem in ostalim igram, ki nam jih je nudil taborni prostor. Še prehitro je bil večer in nekateri smo že odštevali do naslednjega dneva, ko bomo pri tabornem ognju peli in se družili.

V četrtek nas je čakala krožna pot - Geo Trail oz. Za tiste z boljšo obutvijo (ki nam gojzdarje ni namočil dež) vrh Kleine Trieb. Čudovit vrh s križem, čeprav kar malo navpičen, s krasnim razgledom na okoliško hribovje, jezera in hišice. Opazovali smo drugo skupino, ki je šla do jezera in ugibali, kdo bo prej pri koči Zollnersee Hutte. Seveda, so nas prehiteli. Pri koči nas je čakalo kosilo, po kosilu pa nagovor v Friedenskapelle. Veliko čustev in besed o gorah, hribih, vojni, sovraštvu, prijateljstvu in ljubezni. Za konec nam je zaigral fant na harmoniko. Siti smo se vrnili do tabora, kjer nas je čakal zaključni večer. Tokrat nam ga je skoraj pokvaril dež. Vseeno smo ujeli nekaj plamenov ob tabornem ognju, se veselili ob melodijah in pesmih in se  nato pred neurjem skrili pod šotor. Organizatorji so nam razdelili simpatična miselna darilca, nekako smo se poslovili in še zadnjič letos odšli v spalke, kjer smo utrujeni in polni vtisov zaspali.
Zadnji dan smo po zajtrku pospravili svoje stvari in odšli še na zadnji izlet. Mussenhohe je vrh s krasnim razgledom, prelepimi planinami in čudovitim cvetjem. Kar žal nam je bilo, da je bil to že  zadnji dan in da se moramo vrniti. Še zadnje kosilo, objemi, obljube, da se naslednje leto vidimo in že nas ni bilo več.