Tabor AAA Avstrija - Malta 11.-14.7.2019
Tokratni zbor
pred OŠ Mojstrana je obetal nove nepozabne spomin na AAA tokrat v Malti - Avstriji.
Ob prijetni glasbi smo se s tremi kombiji odpeljali novim dogodivščinam
naproti.
Po izrečenih
dobrodošlicah, objemih in nasmehih smo si uredili bivanje za naslednje štiri
dni. Nekateri v telovadnici, drugi v šotorih. Naš prvi izlet nas je popeljal do
Gößfäll. To je soteska številnih slapov, brzic in z zelo lepo urejeno gozdno
potjo. Prelepa soteska nas je nazadnje popeljala do prijetnega gostišča pri
Pflüglhof, kjer smo imeli kosilo. Po kolesarski poti smo se mimo slapu
Fallbachfall vrnili do šole, kjer smo se igrali z žogami ali kopali v bazenu.
Drug dan smo
morali zaradi slabega vremena spremeniti plane. Nameravali smo iti do Kölnbrein
- največji jez, ki je visok 200m, dolg pa kar 626m in na vrh Arlhöhe. Nazadnje
pa smo odšli do Blauer Tumpf – tolmuna (v katerega teče kaskadni slap), ki smo
ga obiskali že ob zadnjem obisku, a tokrat ni bilo vremena za kopanje. Po
končanem izletu se je večina odpravila na kopališče, 2 kombija slovencev pa se
je vseeno odpravilo na jez Kölnbrein in ni nam bilo žal. Čudoviti pogledi na
zasnežene gore, na drugi strani pa globina jezu, ki nam je jemala dah. Polni
vtisov smo se kmalu pridružili ostalim na večerji in pripovedovali o doživetju.
Naslednji dan
smo imeli dve možnosti pohoda lažjo in krajšo ter daljšo do Laußnitzer See Prva
je vodila mimo Laußnitzer Hütte direktno do jezera, kjer nas je za kratek čas
kar pošteno namakalo. Daljša nas je ob močnem vetru in dežju, ki ju je
spremljala sodra vodila na vrh Schereck-a in se nato spustila proti jezeru Laußnitzer
See, kjer smo se ob izboljšanem vremenu spočili in pojedli malico. Vsi skupaj
smo se dobili v Bonner Hütte - koči,
kjer smo pojedli juho in se nato malo premraženi vrnili v Malto. Popoldne smo
si ogledali cerkev v Malti. Tokrat brez
maše, vendar pa s prijetnim pripovedovanjem o zgodovini cerkve in kratkem
zgodovinskem pregledu delovanja tabora Alpe-Adria-Alpin. Zvečer, nas je po
svečani večerji, čakal še uradni zaključek, kjer smo prvič slišali otroke
(namesto »dolgočasnih« litanij odraslih), ki so pozdravili navzoče in opisali
svoja doživetja v vseh treh jezikih.
Zadnji dan smo
se povzpeli do koče Frido Kordon, kjer imajo okoli koče razstavljene lesene
skulpture. Lačni smo komaj čakali, da nam postrežejo s »kajzeršmornom« in
odlično juho s hrenovkami. Ker nas je ves čas po malem lovil dež, smo se po
isti poti hitro vrnili nazaj v šolo. Še zadnjič smo se objeli, si pomahali in
se vrnili nazaj v Mojstrano. Čeprav nas je spremljal dež, smo videli veliko
novega, zanimivega in lepega.
Že sedaj se veselimo,
da se bomo naslednje leto spet srečali v Mojstrani.
0 comments:
Objavite komentar